Digitalizacija odpira številne možnosti za občine za izboljšanje in nadzor uporabe kmetijskih zemljišč. Omogoča zbiranje podatkov v realnem času o kakovosti tal in uporabi kmetijskih zemljišč ter pomaga poenostaviti administrativne procese. V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni Gori se te priložnosti premalo izkoriščajo. TeleGroup je želel to spremeniti, zato je svoj programski sistem AgroLIFE prilagodil potrebam občin za podatkovno podprto načrtovanje in ekološko trajnostno rabo zemljišč. Skupaj z Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH je podjetje testiralo programsko opremo v desetih občinah v treh državah. Projekt je financiran v okviru programa develoPPP, ki ga je ustanovilo Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj Nemčije (BMZ).

V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni Gori so obsežna območja kmetijskih zemljišč v lasti javnega sektorja in se dajejo v najem kmetovalcem s strani lokalnih oblasti ali države. Skoraj ni učinkovitih pristopov za optimizacijo uporabe glede na rodovitnost tal, zaščito pridelkov, namakanje in trajnostno povečanje pridelkov. Primanjkuje tudi zadostnih podatkov o uporabi kmetijskih zemljišč in instrumentov za analizo teh podatkov. To vodi do nižje produktivnosti in pretirane uporabe gnojil ter pesticidov, kar povzroča vse večjo degradacijo tal. To otežuje izvajanje predpisov EU na področju kmetijstva kot del pristopnega procesa EU. TeleGroup je prilagodil svoj programski sistem AgroLIFE specifičnim potrebam lokalnih oblasti in v Črni Gori potrebam Ministrstva za kmetijstvo, ki je odgovorno za to področje. Programska oprema zdaj omogoča evidentiranje katastrskih podatkov in podatkov o uporabi kmetijskih zemljišč v realnem času ter organizacijo načrtovanja na trajnosten način, hkrati pa omogoča večjo učinkovitost administrativnih procesov, kot je redno poročanje pristojnim ministrstvom.

Projektni pristop:
Od leta 2019 do 2023 so bile izvedene naslednje aktivnosti v desetih občinah s finančnim obsegom približno 2,5 milijona evrov; pet občin v Srbiji je že imelo osnovno programsko opremo za načrtovanje uporabe zemljišč.
• Oprema dodatnih petih pilotnih občin s programsko opremo in vzpostavitev informacijskega sistema v njihovi administrativni strukturi.
• Usposabljanje administrativnega osebja za integracijo podatkov o uporabi zemljišč v sistem in njegovo uporabo kot internetno bazo podatkov.
• Usposabljanje administrativnega osebja za podporo kmetovalcem pri uporabi sistema.
• Vzpostavitev dialoga z ustreznimi ministrstvi za uvedbo sistema v občine glede na njihove potrebe in začetek regionalnega deljenja znanja.

Rezultati:
Digitalizacija je izboljšala preglednost in učinkovitost pri načrtovanju uporabe zemljišč na občinski ravni. Zmanjšali so se administrativni stroški in poenostavila odgovornost občin do ministrstev za kmetijstvo. Sistem je postavil temelje za ciljno izobraževanje kmetovalcev o ključnih vprašanjih kmetijske pridelave. Posledično se je produktivnost povečala, metode pridelave so postale bolj trajnostne, naravni viri pa bolje zaščiteni.
• Skoraj 800 kmetovalcev in 64 občinskih uradnikov je bilo usposobljenih za digitalno upravljanje zemljišč.
• Za 30 pridelkov je bilo modeliranih 117 napovedi bolezni rastlin in škodljivcev z uporabo mreže 73 vremenskih postaj.
• 73 vremenskih postaj je zbralo skupaj 12,8 milijona natančno lokaliziranih podatkov za podporo kmetovalcem pri vsakodnevnem delu.
• Vse sodelujoče občine so optimizirale zbiranje podatkov in poročanje ministrstvom za kmetijstvo, prepolovile čas obdelave in izboljšale kakovost poročil.